27.7.10

Copycats


Ahhhh, zadnjih nekaj dni oz. teden je veliko stvari v povezavi z Vancouvrom ... nad čemer se niti slučajno ne pritožujem. Prej nasprotno. In ko drobec tega fantastičnega mesta na kanadski pacifiški obali pade na mojo mizo, je zadeva še bolj vrhunska. Tako nastane nekaj takega kot tale (gorenjska!) solata s čistokrvnim, avtohtonim lososom ...

Zadnjič pa sem v (moji najnovejši obsesiji) Ambientu kosila stročji fižol s curry omako in bilo je hudičevo okusno. Jasna stvar sem jed morala lastnoročno sprobati in rezultat je bil takisto odličen.


25.7.10

Easy like Sunday morning


My dear guest was still asleep (thanks to the temporary storms) when the sizzling sound started to fill the room ...

... and by the time he got up and all dressed up for breakfast (save the shirt - who needs it on a terrace?), I was almost already digging in deep into morning delights.

You know, life's not bad. Not bad at all.

I love Summertime

Naj slika pove več kot tisoč besed, zakaj.

23.7.10

Welcome back


When friends return from their (too long of a) holiday, and it's +36 degrees outside, you meet & greet them in style.

21.7.10

Cuties


They were almost too cute to be eaten.

Alas, my vicious nature has prevailed and I made a nice stew. May they rest in peace.

Eh!

I love Canada. And Canadians (especially those bringing me maple syrup).

17.7.10

Sob(i)otno

(Katoliški) verniki gredo ob nedeljah k maši. Jaz grem ob sobotah na tržnico. Biotržnico.
Ta moja ekoblaznost traja že dovolj časa, da so si me ekokmetje zapomnili. Kramljati z njimi o tem starodavnem žitu in oni arhaični sorti jabolk je prvovrstni užitek, zastonj univerza pridelave izpred domačega praga, ki med nas meščane redkeje zaide. Morda me zato tako navduši in prevzame, ker je pred mano nekaj, kar lahko opišem zgolj na videz, ne pa pot do njega. Če pa so kmetje slučajno kdaj na mute, govori namesto njih njihov pridelek: paradižniki, paprike, rumene bučke, zelene bučke, melancane, čebula, por, ringlo, kruh, marelice, fige, rdečestebelna blitva in solata, če naštejem samo tiste, ki so danes najglasneje klicali moje ime.
Sledi kofetkanje. Oziroma gašenje žeje in notranjega izgorevanja. Danes sem bila še posebej učinkovita, ker sem že ob desetih sedela v senčki, cuzajoč ledeni čaj z ledom in beroč Sobotno prilogo, poleg pa dva polna žaklja sadno-zelenjavnega plena. Neprekosljiva idila.
In potem kosilo. Kot sem se pridušala že neštetokrat, omejen manevrski prostor preprečuje večje kulinarične posege, zato je bila danes na meniju solata s figami in kozjim sirom ...
... in polenta z mojo verzijo peperonate.
Jebiga. Ni razkošje. Je pa dovolj, da sem srečna. Za to pa so rituali, kajne?

15.7.10

Hot in here

+29 in my apartment I wonder:
Is it really hot in here or is it just me?
Definitely the coolest dish at this very moment ... but not exactly the coolest dish ever. Oh well. How cool can you be in this heat anyhow?

13.7.10

V Aziji v petih minutah

Še tako velikemu kuharskemu zagnancu, kot sem sama, vročina prepreči večje podvige. Enostavno je prevroče, da bi kaj cmarila na štedilniku (ki ostane nadležno vroč še dolgo potem, ko ga izključim). Na srečo tudi tu na pomoč prihitijo Azijci: najprej Japonci z miso juho iz vrečke (hvala, hvala, donatorica!), nato Vietnamci s svežimi spomladanskimi zavitki. Kosilce je nared v petih minutah, tokrat sem v riževe tortilje skrila razpoložljivo zelenjavo (korenje, bučke) in tofu.
Nič kuhanja, neskončno užitka.
Če bi bila le prava Azija tako na dosegu roke ...

11.7.10

Nedeljsko roštiljano

Roštilj je mega. Po mojem je še bolj univerzalen kot čistilo za steklo (My big fat Greek wedding pa take fore), ker lahko na njem ščaraš predjed, glavno jed in tudi sladice. Eno tako, kot je recimo tale.





9.7.10

Poletna (m)oda

Yes. Summertime. Nam, lokalnosezoncem, se rola. Predvsem zaradi bučk.
Obožujem bučke, in če imaš prave veze in poznanstva mojega kova, potem se jih ne moreš rešiti, četudi bi hotel (pa si tega seveda ne želim, tako da keep 'em coming, baby). Če bi imela večjo kuhinjo, ergo večji hladilnik, večji pult, pečico, multipraktik in še kaj od kuharskih nujnosti, bi ustvarjala ohoholala iz teh zelenih čudovitosti. Tako pa ostajam pri ...

... svedrčkih z bučkami in koromačem ...


... ajdovi kaši z bučkami ter popečenimi pinjolami in nalistanimi mandlji ...


... in solati z bučkami in belim sirom (ja, res so na fotkah vedno isti krožniki in vedno isti pogrinjek in vedno isto nepospravljena jedilna miza).
Mogoče pa naslednje poletje pride do logističnih izboljšav ... le da ne bi bilo slučajno manj bučk.