Same same but different

Še ena na večno temo jedi iz buč, tokrat oplemenitena s kokosovim mlekom in pistacijami. V dneh, ko je -3 že toplo, nič ne sede bolje ...

Brez glutena, z veliko čokolade

Če se je Spar spomnil na alergike na laktozo in gluten, sem se pa še jaz spomnila na puding brez mleka (kravjega, that is). Pa ne da bi bila na kaj alergična (sploh na čokolado ... gnjhhhhh), ampak da popucam napol pojedeno konzervo kokosovega mleka in končno (!) načnem vrečko vietnamskega koruznega škroba (najnovejša najdba v najbližjem Najboljšem sosedu!), je pa tudi ideja, vredna razširjanja.

Vikend

Kakšen vikend. Za prste obliznit, še tiste na tacah.
Začelo se je tradicionalno v soboto na ljubljanski tržnici, kjer smo tako ali tako sami domači ("Ne, danes pa nimam topinarburja, je pod snegom ... "), potem pa smo bili sami domači še doma. Z rahlo okrnjeno starševsko zasedbo, a zato z nič manj obloženo mizo: hit je bila solata iz rdeče pese (sans kumare), ko sem v stilu mojih ljubih Severnoameričanov sčarala nekaj iz sveže, ne vložene pese. Check.
In potem večerni kulinarični razvrat na Bledu. Oh. My. God. In ja, videno na spodnji sliki je delo tudi mojih rok. (Seveda ne pri aranžiranju, ker tega talenta brezpogojno nimam.)
Nedelja skorajda ni mogla prekositi omenjenega, ampak glej ga zlomka, to nam je nekako uspelo: ad hoc ombolo v testu s sivko in suhimi slivami in sladki rombi ...
Dragi dedek Mraz, če želje veljajo za nazaj, mi prosim prinesi še takih vikendov.

Vsak teden se kaj lepega začne

Kakiji se poslavljajo, zima žal še ne. Ampak za vzdrževanje dobre volje obstaja odličen mehanizem: dostava pristnih goriških kakijev na dom. It doesn't get more awesome than this to start the week ...

Open Halal

Hja, ni ravno ekskluzivno namenjeno kulinariki, je pa vseeno užitno: vabljeni na mojo fotografsko razstavo z naslovom Halal v Cafe Open o malezijskih muslimanih (da da, nisem se še naveličala njihovega oboževanja), ki bo odprta tam nekje do začetka februarja ...

Šparovno

Dejstvo, da me danes "moj" prodajalec na oddelku sadja in zelenjave v Sparu ni prepoznal, je skorajda zastrašujoče. Za Spar, seveda; ne spomnim se, kdaj sem nazadnje tam kupovala kaj sočnega in svežega, ker je bila tržnica vedno nujna nakupovalna postaja. Ker pač (vsaj v našem) Sparu že dolgo ne prodajajo kar koli sočnega in svežega.

Ampak v sili hudič blitvo iz Spara muhe je, in tako sem pač kompromitirala na celi črti. Jebiga. Staknila sem tale recept, in ker sem imela tako ali tako preveč čičerike (čeprav, po besedah legendarnega islandskega kapitana, I haven't heard that before!), je bil zasilni izhod kar dobra opcija.

Are we there yet?

Looking outa the window today when the ground was slowly, yet persistently getting snowed under, I was - alas, to no avail - wondering: is it Spring yet?

... *sigh* ...

I guess I won't be having fresh minestrone any time soon ...