Ledrca

V bistvu nisem neka pretirana fenica ledra. Razen na uri in čevljih se ga izogibam. Dokler nisem odkrila tegale.

Gre za sadno usnje oz. fruit leather, ki ga severnoameriške mame blazno rade pripravljajo svojim pamžem. No, jaz jih sicer nimam, imam pa kljub temu potrebe po nečem sladkem, (kilažno!) lahkem, priročnem in sezonskem. In trenutno vse to združujejo jagode.

Oni dan sem jih po svoji lepi navadi nabavila spet za malodane cel blok, zato se je bilo treba domisliti najboljšega načina konzervacije. Ker bi prenajedanje po mojem vodilo v overdoze cukra (in pred poletjem se seveda ne gre šaliti z raznimi celuliti ipd ... ), sem končno - tega se nameravam lotiti že precej časa - ustvarila ledrco. Po navdihu tegale blogerja sem se odločila za hit mix:

600 g jagod

par žlic cukra

žlice limone

baziliko (žal ne svežo)

Zadeva je sila preprosta: zmiksaš vse sestavine, jih pokuhaš 10 minutk, da se zgostijo, nato zliješ na pekač s peki papirjem in pečeš kakšnih 8 ur na 60 stopinjah.

Ohlajeno ledrco tesno zviješ s pekipapirjem vred, narežeš na bite-size kolute, zvežeš (seveda z malo lepšimi trakci in ne gumicami, kot sem storila jaz, opeharjena aranžerskega talenta) in (ne nujno ponoćni) snack je pripravljen. Ob konzumaciji se ledrca sila lepo loči od pekipapirja in se olupi kot banana.

Preizkušeno blazno sede po premagovanju rahlih vzponov in za preganjanje spanca na vlaku!