Izlet v Indijo

Žal zaenkrat samo na krožniku. Čeprav morda kaj kmalu tudi iz prve roke ...

No, ampak tokrat tudi iz roke - dobesedno. Z izobiljem blitve je treba pač nekaj postoriti, in kaj drugega kot en tak lep okrogel ploščat flatbread oz. roti?

Do sem vse super, še celo garam masalo sem nekako sama sčarala skupaj (klinčki, kukrkuma, kajenc ... ). Potem pa neizogibna dilema: kaj postreči k tem finim ploščkom? I, nek curry, vendar! Odločila sem se za takega s paradižniki in lečo, ampak tu je prišlo do hudih alternacij: namesto črnih fižolčkov sem imela zeleno lečo, namesto rdečega fižola vijoličastega stročjega, chanadala sploh nimam, kumino imam tudi zgolj mleto, o makhani masala lahko samo sanjam ...

Sem pač uporabila, kar je bilo na razpolago. In povem vam, bilo je oh in sploh nadvse okusno. Bomo še delali. Seveda pa upam na avtohtono izkušnjo ...

Garlic chard roti & pseudo lentils in creamy tomato sauce

On the cob

Koruza je zrela! No, v nekaterih predelih Slovenije se tega veselijo že kar precej časa, obiskovalci ljubljanske tržnice pa smo te radosti deležni še nedolgo. Kakor koli že, pod vtisom severnoameriške obsesije s corn on the cob sem nujno morala pokupiti vsaj par storžev - in narediti nekaj takega kot te koruzne palačinke oz. tortice. Bile so enostavno fantastične, pa ne vem, ali zaradi koruze, kozjega sira, mlade špinače, češnjevcev ali pač samo zaradi histerije, da končno ne jem koruze iz konzerve ....

How green is too green

Na tržnici so že prve hruške.

Kar pomeni, da je čas za solato iz hrušk, kozjega sira in orehov (ki jih na sliki sicer ni, sem pa res močno mislila nanje med obedovanjem). Da ne bomo taki zeleni obsedenci, pa malo žafranike za popestritev.

Just do it

Solatni semafor

Sodelavka mi je rekla: Just do it!

So I did. A big salad.

No, ona najbrž ni imela v mislih džumbusa iz zelene solate, melancan, bučk, pinjol, paprike, paradižnika in kozjega sira (vse eko! - razen pinjol), ampak kaj ko tale slogan tako lepo paše na različna področja ...

Kot ponavadi

Po intervjuju z Ruth Podgornik Reš (in njenim obilnim gostoljubjem v obliki sveže stisnjenih zelenjavnih sokov) sem se zaklela, da danes ne zaužijem nič več povrtninskega, ker sem svojo dozo že presegla. Zato je bilo kosilo osbojeno na nekaj manj barvitega in vlakninskega. Vsekakor sem takoj pomislila na testenine, ampak greh bi bil v tem letnem času obtičati samo pri suhoparnem pestu. Tako sem zelenjavo zamaskirala v še ene testenine: rezance iz bučk. Zraven seveda lepo paše sivka pa popraženi mandlji pa ... smo spet pri nečem pretirano zelenem. Jebiga. Navada je zelena železna srajca.

I feel very Mexican today

I feel very Mexican today! No ja, le da sem avokado že zdavnaj požrla ... ampak važen je namen.

Back in da hood

It'z awesome having visitorz. Who know da hood. Potem lahko spontano zavijejo na tržnico in prinesejo domov npr. redkvice, iz katerih nastane takale mavrična solata ...

B kot blitva, bučke in božanskost

Zvonko Černelič je totaln car. Ne le, da ima za moje kuharske potrebe daleč najboljšo in najpestrejšo ponudbo na ljubljanski ekotržnici, pač pa je v užitek tudi pokramljati z njim. O tem in onem v ekokmetijstvu, pa seveda o njegovih pridelkih - recimo o blitvi v mavričnih barvah. Po tem, ko sem maja vzdihovala nad njegovo rdečo blitvo, me je ta teden osrečil še z rumeno. Pure joy.

In da bi bila mera radosti še večja, sem na sosednjem štantu naletela na tele cukrčke:

A je lahko še kaj bolj fantastičnega od miniaturnih rumenih (!) cuketk? Morda, ampak res samo morda - recimo, če jih sparim z ajdo.

cuketke marjetke

Pa dober tek!