Tis the season ...

... to be merry!

Pred nami je druga etapa praznikov in treba je poskrbeti za ustrezno kondicijo ali pa vsaj za zadostno zalogo za dostojno slovo od mahajočega leta. Denimo z: biscotti!

Zadeva je resna, kajti če ne prej, v teh dneh ugotovimo, koliko prijateljev in sorodnikov prav za prav imamo. Preveč. In biscotti so ena taka fajn zadeva, ker so blazno učinkoviti: par prijemov se odrazi v mnogo izdelkih.

Prvi korak je štruca, v katero lahko zamešamo vse po mili volji. Jaz sem se tokrat odločila za kombinacije fig in orehov, čokolade in mandljev ter raznoraznih adventnih začimbic. Če bi le imela še pistacije, brusnice, več čokolade ...

Nato sledi samo še peka, hlajenje, šniclanje in ponovna zapeka, et voila, božično-novoletno darilo za kratkočasenje ob kavi je nared. Če se komu da in ima čas (meni primanjkuje obojega), jih lahko po mili volji pomaka v raznorazne čokoladno-cukraste oblive ... Moji prejemniki bodo pač morali biti zadovoljni z malim.

Rada imam zimo, ker ...

... takrat posije čisto posebno sonce.

Por, ingver, kolerabica, zelena, korenje, jajcni svedrcki in cel kup zacimbic me lepo pogrejejo ...

Back to basics

Večmesečno blogovsko stradanje ima samo en vzrok ... fizična odsotnost izza kuhinjskega pulta. In izjemno povečana prisotnost za jedilno mizo (oz. pred uličnimi štanti na plastičnih stolčkih) ...
Ampak pustimo to. Zdaj smo nazaj in gremo naprej.

Za začetek ena taka obično zimska: bučna juha s trakci kozjega sira. OK, priznam, ingverja je bilo za ščepec preveč (celo zame), ampak na splošno gledano mi je šlo po tako obilni kuharski abstinenci kar super.

Glavna jed ni bila ravno za miss kosila, sem se pa zato toliko bolj izprsila pri sladici: španska natilla a la Hofer - in a la jst: ker se hudič ni hotel zgostiti, sem pač pridala malo agar agarja. Na koncu je izpadlo, kot da gre za tapiokin puding (očitno so se zrnca zgolj napihnila in ne raztopila), ampak okus je bil pa odličen. That's what he said.