Ljubezen vmes

Meni se neke stvari očitno kar ljubijo. Kot so jagodne palačinke za fruštk.

Štos je v tem, da vse postorim usput: zmešam testo, si skuham kavo, zagrejem ponev, skuham čaj, spečem palačinke, preberem novice, pojem palačinke, odpišem na maile ...

Povod je bila spet sirotka, zato sem v posodo zmetala (o vseh količinah ne vem):
sirotko
2 jajci
vanilijevo aromo
sol
kozjo skuto
kamutovo moko (ki mi je ravno ostala) in črno moko
pecilni (bi še sodo, če bi jo imela)
strok zdrobljenega kardamoma
jagode

In to je to! Za ljubezen je vedno čas, čeprav si superbusy.

Ledrca

V bistvu nisem neka pretirana fenica ledra. Razen na uri in čevljih se ga izogibam. Dokler nisem odkrila tegale.

Gre za sadno usnje oz. fruit leather, ki ga severnoameriške mame blazno rade pripravljajo svojim pamžem. No, jaz jih sicer nimam, imam pa kljub temu potrebe po nečem sladkem, (kilažno!) lahkem, priročnem in sezonskem. In trenutno vse to združujejo jagode.

Oni dan sem jih po svoji lepi navadi nabavila spet za malodane cel blok, zato se je bilo treba domisliti najboljšega načina konzervacije. Ker bi prenajedanje po mojem vodilo v overdoze cukra (in pred poletjem se seveda ne gre šaliti z raznimi celuliti ipd ... ), sem končno - tega se nameravam lotiti že precej časa - ustvarila ledrco. Po navdihu tegale blogerja sem se odločila za hit mix:

600 g jagod

par žlic cukra

žlice limone

baziliko (žal ne svežo)

Zadeva je sila preprosta: zmiksaš vse sestavine, jih pokuhaš 10 minutk, da se zgostijo, nato zliješ na pekač s peki papirjem in pečeš kakšnih 8 ur na 60 stopinjah.

Ohlajeno ledrco tesno zviješ s pekipapirjem vred, narežeš na bite-size kolute, zvežeš (seveda z malo lepšimi trakci in ne gumicami, kot sem storila jaz, opeharjena aranžerskega talenta) in (ne nujno ponoćni) snack je pripravljen. Ob konzumaciji se ledrca sila lepo loči od pekipapirja in se olupi kot banana.

Preizkušeno blazno sede po premagovanju rahlih vzponov in za preganjanje spanca na vlaku!

Slovenija ima jagode

Medtem ko je večina sinoči spremljala oddajo Slovenija ima talent, sem jaz odkrivala druge talente Slovenije: jagode.
Po navdihu recepta z My Diverse Kitchen in seveda razpoložljivosti sestavin je nastalo tole:

Ker jagod ni nikoli preveč, sem naredila kar dvojno maso. In sicer:

1. 

1 skodelica (224 g) kamutove moke

1 skodelica polnozrnate moke

2 žlički pecilnega 

1 žlička sode (ki je nisem imela, zato sem ta korak spustila - ups)

nekaj žlic čokolade v prahu

pol žličke soli

2.

100 g zmehčanega masla

100 g sladkorja

1 žlica vanilijeve arome

3.

pol skodelice sirotke

pol skodelice sojinega mleka

jagode po lastni presoji

Zmiksaš sestavine iz druge skupine, nato dodaš vailijevo aromo. Posebej zmešaš sestavine iz prve kategorije. Postopoma dodajaš masleni mešanici, izmenično s tekočo mešanico iz skupine 3. Da ne bi slučajno preveč stepli.

Nadevaš v pomaščen pekač in po njem potreseš nakockane jagode. Potreseš jih s sladkorjem in rukneš v pečico na 200 stopinj za pol urice. Priporočam, da pokrijete s kakšno alu-folijo, da se jagodi ne zažgejo.

Ohladiš in ... et volia! Dober tek.

Dobro jutro

Eno dobro jutro vsem. Recimo s takšnim jagodnim smoothiejem.

Sčarala sem:
- namočeno laneno seme in sezam
- sirotko
- skuto
- ingver
- banano
- in, jasno, jagode

Je*eš vreme, važno, da so jagode. <3

Špargljevo vino

Glede na vizualni pribitek v moji kuhinji - I love to cook with wine, sometimes I even put it in the food - je bila danes izbira kosila jasna:

Detox deluxe!

kvinoja s porom, šparglji, sirom in belim vinom. Predvidevam, da očiščevalne sposobnosti špargljev preženejo neljube lastnosti predoziranja z alkoholom, kajne?

Krušna sirot(k)a

Če ne štejemo pospravljanja, arhiviranja, gospodinjenja, prekladanja kišt, navijanja ob prenosu formule ena in intenzivnega tračanja s prijateljico, je bila danes moja edina rekreacija sprehod do štiri minute oddaljene štacune. O tem ne-podvigu res ne gre zgubljati besed, je pa zato omembe vredna njegova posledica. V nenajboljšem sosedu sem namreč uzrla tole:

Sirotka! Prav žicala je, da jo poberem (in se za 20 minut postavim v vrsto, ##$#'$'&%$&'$'$#!!!!!) - in potem tuhtam, kaj hudiča naj z njo (podobno kot s koromačem ... ). Še dobro, da obstajajo družabna omrežja, kjer so odgovori na moje poizvedovanje kar leteli.

Kot že mnogokrat poprej, me je s svojim enostavnim in zato nič manj odličnim receptom pritegnil Napo - jasno, da si popestrim jutrišnji fruštek, bom spekla kruh! Napo je namreč predlagal, da sirotko pri tem postopku uporabim namesto vode (čeprav po mojem nasvet ni letel ravno na tale kruh, ampak okej ... ), in ker je eksperimentiranje the spice of life, se je alkimija začela. Zmetala sem skupaj:

- 250 g kamutove moke (posledica zgrešenega nakupa - ima pač povsem enako embalažo kot čičerikina moka!)

- 250 bio polnozrnate moke

- žličko soli

- dve žlički sode bikarbone
- ščepec kardamoma (za štos)

Mešanici sem postopoma dodaja sirotko in plastelinasto žogo zgnetla na pultu. Zatem sem si dovolila nekaj modifikacije (kot da vrste mok to že niso): zarinila sem v testo nekaj sezama in sončničnih semen. Nato sem gmoto vrgla v moj lepi keramični pekač (ker ga imam pač neizmerno rada, pa čeprav to meji na kiks) in pekla najprej na 190 stopinj, ko pa sem ugotovila, da je morda ventilacijska pečica prehuda, sem znižala na 180. In ugasnila po 45 minutah.

No ja, daleč od tistega Napotovega kruha, ki je skorajda za na lepotno razstavo, ali ...

Povsem odsvetujem obisk naše štacunce v nedeljo zvečer. Ampak močno priporočam tale sodin kruhek!

... okus velja!

Nedeljski ostanki

Leftovers are good. Ostanki so dobri. Odlični. Včasih celo boljši kot originalna izvedba oziroma količina. In to velja tako za hrano kot za teden.

Dokončala sem knjigo, končno pospravila špajzo tako, kot se zagre, in dokrajčila še dolgove s kulinarične plati. Za kosilo sem si tako samo pogrela miks včerajšnjega razvajanja po mehiško: guacamole, refried beans (s čedarjem, om nom nom!!) in tortilja miks, vse homemeade. Ker nimam tortilj, sem pridala ostanek kuskusa in si z glažem belega predstavljala, da namesto zvokov prenosa formule ena slišim mariače in njihove ropotuljice.

Za večerjo sem prav tako postrgala, kar je še ostalo okusnega v mojem hladilniku: špinačo, jagode, pinjole in kozji sir. Edinstvena spomladanska kombinacija, ki se je nikoli ne naveličam.

Kaj ostane, ko poidejo ostanki?