Rezerva

Hvala bogu za prijatelje. Črne, bele, pisane, ravne, poševne, dolgoročne, perspektivne - kakšrne koli. Ker če ne bi bilo določene osebe, se ne bi spomnila odlične poteze: rezerve.

V čem je trik, fora, modrost: če greš (sploh prvič) v goste, je smiselno prinesti nekaj neizpodbitno dobrega. Ker, saj veste, če pogrnete pri prvem vtisu, bodo vsaj sladkarije dobre.

Trojica, ki nikdar ne razočara, je cookies, muffins, brownies. Jaz sem se tokrat odločila za slednjo možnost, in sicer za takšne s čokolado in praženimi lešniki. Ker sem imela premalo masla, sem primanjkljaj zapolnila s kokosovo mastjo, not pa sem seveda nasula manj sladkorja, kot je predpisano.

Mogoče sem s temi rjavimi prijatelji pridobila še kakšnega.

Na dobri poti

The best plan is no plan. Načrtovali smo samo začetno in končno lokacijo, vse vmes se je zgodilo zelo nenačrtovano.

Še tile muffini, ki sem jih en dva tri spacala skupaj in bi morali biti prav za prav kruh oz. biskvit.

 

S soncem smo začeli in kočali. In uganete kaj? Še vedno sije. In še vedno smo na poti. Dobri poti.

Good. Bye.

Ready, steady, go. Skoraj. 

Čez teden in pol začenjam neko novo poglavje svojega življenja, zato je bilo treba tega zaključiti v stilu. Za začetek (in samo zame) sem si omisila tole juho iz divjih špargljev in blitve ...

... nato pa se lotila brkljanja po kuhinji (aka praznenje zalog) tudi za gušt drugih. Prva žrtev je bil "kruh" iz koruzne in bele (čeprav bi morala biti pirina - jebiga) moke, čemažnega pesta in bučnih semen. Za pomakanje v namaz humus in še enega iz grškega jogurta in tahinijeve paste.

Vmes je bilo še cel kup drugih drobnarij za popikat, za konec pa dve sladki pogruntavščini: puding iz pirinega zdroba in čokolade ...

Ja, kriza je bila tudi s servirnimi posodicami, zato sem posegla kar po izpraznjenih marmeladnih kozarčkih ...

 

 ... in ladhu: indijska "stisnjenka" iz čičerikine moke, masla, praženih lešnikov in sladkorja v prahu.

 Bilo je tako good - ne samo hrana - da je šlo zelo pridno vse bye.