Daleč od tega, da se ne bi dobro jedlo. Ali kuhalo. Ampak ekstremne razmere zahtevajo ekstremne prijeme: v mojem najetem stanovanju v začasnem izseljenstvu v Vancouvru pač niti slučajno ni vse tako kot doma. Predvsem, kar se tiče kuhinje in kuhinjskih pripomočkov. In budžeta, s katerim bi lahko kupovala razne eksotične sestavine.
Ampak. Tony mi je naredil uslugo. Zato si je seveda prislužil tele krhke, suh(can)e, čokoladno-mandljeve piškote. Dragi moji, tu so moji prvi letošnji biscotti.
Kot pravijo v izvirnem receptu, potrebujemo moko, sladkor, pecilni, jajca, mandlje, čokolado in vanilijo.
Zadeve zmešamo, zgnetemo in razvaljamo ...
... in po cca pol urice peke na 185 stopinjah dobimo dve kepi, ki ju zrežemo na piškotke.
Spečemo v soboto zjutraj, oddelamo svoje, gremo na žur in v nedeljo zjutraj ponudimo. Skupaj s kavo in jazz muziko.
No comments:
Post a Comment