1.4.10

So we finally meet

Sploh ne vem, ali sem že kdaj v življenju jedla črno redkev. Vedno je ležala s svojimi sopobrankami v zabojih na tržnici in govorila sem si, da enkrat že pride na jedilnik, enkrat pač, ko ... 
Seveda ta "ko" zlepa ni prišel, dokler mi je ena mojih najljubših branjevk ni zastonj poturila v škrnicelj z regratom. Hm. Hipna silna zagata. Kako se zadevščina sploh konzumira? Hvala bogu za instant kmečko znanje: prijazna branjevka mi je poleg zelenjave postregla še z receptom. In tako je nastala tale zribana solata s čičeriko (fiožola ni pri hiši) in olivnim oljem. Potem googlam dalje in ugotovim, da je koreninica eno samo zdravje, pa še na dosegu roke. Ni da ni!
Sodba? Jajčastih črnjavk se ne bom več tako disciplinirano izogibala ...

2 comments:

  1. Najprej....do sedaj sploh nisem ugotovila, da je tvoj blog spet aktiven in to v novi lepi preobleki in z zelo zanimivo vsebino!
    Superca!!!

    Drugo pa mmmmmmmm, tole moram enkrat probat. Obožujem takšne stvari

    ReplyDelete
  2. Jana, pozdravljena :) Ja, še dihamo in migamo ... rada imam hrano in se mi zdi, da ima tudi hrana rada mene, tako da tu skupaj slaviva svojo ljubezen :) vabljena še kdaj na ogled, pokušino, komentar, kar koli.

    ReplyDelete