Male radosti velike sobote

Danes je ena taka sobota, ko ...

... okopam orhidejo. Ko je za vožnjo na biciklu dovolj toplo zgolj s puloverjem. Ko na tržnici predčasno začneš s kosilom s pokušino vseh možnih degustacijskih poklonov. Ko mi ena od slatnih branjevk podari hren. Ko na sončni preprogi pijem čaj in berem Sobotno prilogo v najljubšem lokalu, hedonistično zleknjena na ogromne rjave blazine, s prekrižanimi nogami, ki počivajo dvignjene na kamnitem sedežu pred menoj. Ko kupim rože za babico in njen nasmeh prekrije rumeno-bele stene njene sobe v domu.

Ena taka velika sobota, bi se lahko reklo.

Pa tudi ena taka sobota, ko se mi da delati torteline oz. pieroge. 

Testo sem zmetala skupaj že sinoči - 2 skodelici moke, jajce, sol, voda in 2 žlici kisle smetane - in glede na brzino, s katero sem opravila ta del recepta, sem lahkomiselno predvidevala, da bo v tej smeri šel še preostanek šihta. Zelo narobe. Je kar trajalo, da sem na olju prepražila por in dodala nasekljano špinačo, vse začinila in ohladila, predvsem pa razvaljala (sicer super gibčno) testo in izrezala kroge. Še bolj sem se namatrala, da sem jih enakomerno napolnila in lično zlepila (kar mi seveda sploh ni v celoti uspelo), potem pa skuhala v kropu in popekla na olivcu.

Skutno-špinačni pierogi s kislo smetano in drobnjakom

Resda niso zgledali tako lepo kot na receptu za navdih, a grem stavit, da so bili prav gotovo enako slastni.

Testo je navrglo kakšnih 25+ pierogov, ki sem jih (nekuhane) potisnila v skrinjo za težke čase. Ostalo mi je tudi še nekaj skutinega nadeva, ki pa sem se ga zvito znebila.

To so male radosti moje velike sobote. Pa vesele praznike!