Recimo bobu bob. Ali pač odlična večerja.

Oni dan sem bila na tržnici presrečna: na neki stojnici sem uzrla sveži bob! Seveda ga je bilo treba takoj sprobati, da nadgradim svojo uporabo te stročnice zgolj posušene v raznih mineštrah. Kaj porečete na eno varianto a la Martica?

Bobu bob. Pri bobu.

Gre za en super fin, svež in slasten posip po popečenih kruhkih iz mete, mandljev, parmezana in boba. Računala sem, da bom pri najboljšem sosedu nabasala na njihovo ekstra kul koruzno bageto, kot se mi je to posrečilo zadnjič, pa niso imeli ne te ne običajne. Zato sem morala poseči po tisti žalostni v predpakirani plastiki. Eh.

Nima veze. Hendikep smo zreducirali na minimum z dobrim olivcem, s katerim sem premazala kruhke, in ...

... sladico! (Ne tisto, ki rola muziko.) Tokrat na meniju: jagodni crumble. (Hm, drobljenec?)

Predpremiera za drugo občinstvo 

Brez rabarbare, a z veliko jagodami.

Nad bobom sem navdušena. Ne samo, da je vizualno lep in primerno okusen, tudi dokaj vsestransko uporaben (testenine, bi kdo?) in seveda zdrav.

Da o jagodah ne govorimo.