Bilo je že skorajda skrajno sramotno. Vse od konca leta 2006, ko se je ribogojnica Fonda prvič predstavila javnosti v ljubljanskem Asu, sem hranila njihov bon za kilogramskega brancina. Vsakič znova, ko sem se (pre)selila, sem si obljubila, da se bom nagradila z njihovim brancinom, pa ... so šla leta mimo tako kot število izgovorov.
Do letos. Zdaj mi je bilo pa res dovolj. Brancin bo! In je bil. Izvrsten.
Imela sem lep namen z njim krstiti letošnjo sezono roštiljanja na moji terasi, ampak je bilo vreme oni dan tako muhasto, predvsem pa vetrovno, da nisem hotela tvegati ribjih odtisov na mojih oblekah ali fasadi. Zato sta gospoda bancinska romala v pečico.
Recept je bil nekaj podobnega tistemu na njihovi spletni strani, a sem ga malo priredila po svoje. Ne toliko, kar se tiče ribe - zareze, sol, poper, vejica rožmarina počez - pač pa, kar se tiče krompirja. S tole škrobno zelenjavo si namreč nisva zelo blizu, a sem se v lanskem letu odločila, da pa vendarle postaneva bolj na "ti". Sploh, ko sem začela odkrivati recepte na portalu theKitchn, kot je bil tisti o pečenem krompirčku, povaljanem v polenti in rožmarinu. Če ni to nebeška kombinacija z brancinom ...
Zraven smo zrihtali še solato iz regrata, rukole in endivje pa Luštovih paradižnikov - et voila! Brancin je bil top top top.
 |
| Riba mora trikrat plavati ... |
 |
| Terasa zen |
Tole je več kot dokaz, da po sedmih letih vse prav pride. Hvala, Fonda!
No comments:
Post a Comment