Izjemno rada ustvarjam sladice s korenjem. Na to so me najbrž nasisali Kanadčani, ker po mojih površnih opažanjih pri nas korenje paše le v osnovo za govejo župo pa v kakšen pire, sem ter tja še kakšno mineštro, pri sladicah se pa absolutno neha.
Ampak meni je korenje - tudi kot povsem navadno, surovo - všeč. Seveda tisto s tržnice, ki je lokalno, sveže, sezonsko, po možnosti ekološko. Že samo po sebi je tako sladko, da ne potrebuje dodatnega cukra, pa ravno pravšnjo raven žmohtnosti ustvari, da je končni izdelek sočen.
Tokrat sem se spet odločila za mafine, le da sem iz firbca zajadrala v veganske vode. Prirejeno po Peanut Butter Addiciotn, sem tako najprej zmešala moko, sladkor, sol, pecilni prašek, sodo bikarbono, kakav v prahu, rozine in cimet (lastna inspiracija!), v drugi posodi pa laneno seme, sojino mleko (ker mandljevega pač nikoli nimam), zribano korenje, vanilijevo esenco, javorjev sirup, speštano banano in olivno olje. Nato pa eno spojila z drugim, dobro premešala, natlačila v naoljene modelčke, pekla slabe pol urice ...
Zdaj pa veselo na delo. Ste že prebrali moj današnji intervju v Financah?
No comments:
Post a Comment