Good. Bye.

Ready, steady, go. Skoraj. 

Čez teden in pol začenjam neko novo poglavje svojega življenja, zato je bilo treba tega zaključiti v stilu. Za začetek (in samo zame) sem si omisila tole juho iz divjih špargljev in blitve ...

... nato pa se lotila brkljanja po kuhinji (aka praznenje zalog) tudi za gušt drugih. Prva žrtev je bil "kruh" iz koruzne in bele (čeprav bi morala biti pirina - jebiga) moke, čemažnega pesta in bučnih semen. Za pomakanje v namaz humus in še enega iz grškega jogurta in tahinijeve paste.

Vmes je bilo še cel kup drugih drobnarij za popikat, za konec pa dve sladki pogruntavščini: puding iz pirinega zdroba in čokolade ...

Ja, kriza je bila tudi s servirnimi posodicami, zato sem posegla kar po izpraznjenih marmeladnih kozarčkih ...

 

 ... in ladhu: indijska "stisnjenka" iz čičerikine moke, masla, praženih lešnikov in sladkorja v prahu.

 Bilo je tako good - ne samo hrana - da je šlo zelo pridno vse bye.

Če 'maš čemaž ...

... potem ga je treba nekako porabiti. Po čemaževih juhah, pestu, solatah in še čem se je bilo treba pač spomniti nečesa novega. In kot naročeno je te dni prijatelj samoiniciativno pričaral čemažev kruh. Seveda sem se takoj zapalila za idejo, ga pocukala za rokav za recept in se danes še sama lotila dela.

Testo je nastalo povsem po navdihu, nadev pa tudi. Zmešala sem pirino, koruzno in riževo moko ter pšenični zdrob, not pa stresla suhi kvas (jebiga, svežega nisem imela), malo olivnega olja, sladkorja in soli. Zgnetla, dala vzhajat.

Ker se mi je malce mudilo, procedura ni bila povsem popolna. Testo sem pustila vzhajati zgolj enkrat in ne še drugič nadevanega, ker je bilo pač premalo časa. Tako sem ga kot polizdelek kljub vsemu potisnila v pečico in pekla slabo urico. Zraven sem si zroštiljala še zelenjavo s pinjolami.

Niti slučajno ni izgledal tako lepo kot od vzorčnega modela pri prijatelju, je pa bil zanimiva in okusna popestritev ponudbe kosil. Tudi za sosede! :)