Hello, lovers

Say hello to my newest obsession: homemade potstickers.

Po izjemno uspešnem debuju pred skoraj dvema tednoma se je vnema pač totalno polastila moje kuhinje in moje pragmatične filozofije everything must go. Ker mi ostaja precej ajdove moke (kaj ti bo ajdov kruh, če nimaš pečice?), sem se tokrat zakopala v ajdovo testo. Nadev je nastal iz kopriv, pinjol, kozje skute, šalotke in začimbic, za zraven (kao omaka, ali samo što nije) pa popečene preostale koprive in gora čičerike. Ne vem, ali je zaradi ajde, kopriv ali sira, ampak meni so bili ti potstickersi božanski že med pripravo testa.

Pa naj še kdo reče, da je čakanje na novinarske odgovore neproduktivno zapravljen čas.

Zadnji pozdravi

OK, hočeš nočeš se sezona špargljev počasi, a vztrajno poslavlja. Bom pač spet čakala leto dni, da doživim svoj overdose teh užitnih zelenih poganjkov. A nič hudega: čas OD-jev z drugimi substancami je tik za vogalom ...

Eden izmed zadnjih poklonov špargljem je bil torej danes, ko sem starša spet pretentala z nemesnim kosilom (he he he). Recepti so bili prav za prav spet kar veganski, ampak okej, če uporabljaš pečico, brez sira res ne gre. Tako smo bili malo bogokletni in si privoščili špargljevo-koprivno juho (v katero je tudi padel kakšen kos sira, ups) in špargljevo-špinačno-porovo pito. Slednja je bila še bolj kot zaradi špargljev vrhunska zaradi ajdovega testa in homemade premaza iz roštiljane cvetače, da o prijateljevanju s tramincem ne zgubljamo besed ...