Šparovno

Dejstvo, da me danes "moj" prodajalec na oddelku sadja in zelenjave v Sparu ni prepoznal, je skorajda zastrašujoče. Za Spar, seveda; ne spomnim se, kdaj sem nazadnje tam kupovala kaj sočnega in svežega, ker je bila tržnica vedno nujna nakupovalna postaja. Ker pač (vsaj v našem) Sparu že dolgo ne prodajajo kar koli sočnega in svežega.

Ampak v sili hudič blitvo iz Spara muhe je, in tako sem pač kompromitirala na celi črti. Jebiga. Staknila sem tale recept, in ker sem imela tako ali tako preveč čičerike (čeprav, po besedah legendarnega islandskega kapitana, I haven't heard that before!), je bil zasilni izhod kar dobra opcija.

Kao Jamie

Na Tastespottingu se je znašel blogerski zapis, da je letošnja TED nagrada pripadla Jamie Oliverju za vse njegove zasluge za izboljševanje prehrane angleške mladeži. Matr, tale Jamie pa zna, sem si rekla, zato sem se lotila nečesa a la on. No ja, skoraj.

Pogled skozi okno (kljub vztrajno kopnečemu snegu) mi je vzbudi nostalgijo po toplih krajih in njihovi kulinariki in kaj bolje označuje Azijo kot riž. Pa stir fry. Tako sem skorajda po receptu skuhala to super žitarico, za zraven pa namešala nekaj kock tofuja, brokoli, še zadnje letošnje paprike (vsaj tako trdi kmetica s tržnice), korenje, pistacije (zmlete z Jamievim mlinčkom!), kajenski poper, galangal, teriyaki omako, kardamom (ahhh, Azija) et voila ... kao Jamie (ali samo što nije) na moji mizi. In če bo sreča, niti snega kmalu ne bo več.