Dober tek. In vse najboljše.

Takole, še tale patriotski prigrizek stisnem ...

... potem pa proslavit famozno 20-letnico. Če se samo spomnim svoje, bo enkratno, odbito in dooolgo ...
Vse najboljše, Slovenija!

Po zelen(in)em navdihu

Hvala Baziliki za današnjo inspiracijo:

Juha sicer ni zelenina, tako kot njihova, je pa prav gotovo zelena. Dodaten gušt pa je v zdrobljenih popečenih arašidih.

Špargljevo vino

Glede na vizualni pribitek v moji kuhinji - I love to cook with wine, sometimes I even put it in the food - je bila danes izbira kosila jasna:

Detox deluxe!

kvinoja s porom, šparglji, sirom in belim vinom. Predvidevam, da očiščevalne sposobnosti špargljev preženejo neljube lastnosti predoziranja z alkoholom, kajne?

Male radosti velike sobote

Danes je ena taka sobota, ko ...

... okopam orhidejo. Ko je za vožnjo na biciklu dovolj toplo zgolj s puloverjem. Ko na tržnici predčasno začneš s kosilom s pokušino vseh možnih degustacijskih poklonov. Ko mi ena od slatnih branjevk podari hren. Ko na sončni preprogi pijem čaj in berem Sobotno prilogo v najljubšem lokalu, hedonistično zleknjena na ogromne rjave blazine, s prekrižanimi nogami, ki počivajo dvignjene na kamnitem sedežu pred menoj. Ko kupim rože za babico in njen nasmeh prekrije rumeno-bele stene njene sobe v domu.

Ena taka velika sobota, bi se lahko reklo.

Pa tudi ena taka sobota, ko se mi da delati torteline oz. pieroge. 

Testo sem zmetala skupaj že sinoči - 2 skodelici moke, jajce, sol, voda in 2 žlici kisle smetane - in glede na brzino, s katero sem opravila ta del recepta, sem lahkomiselno predvidevala, da bo v tej smeri šel še preostanek šihta. Zelo narobe. Je kar trajalo, da sem na olju prepražila por in dodala nasekljano špinačo, vse začinila in ohladila, predvsem pa razvaljala (sicer super gibčno) testo in izrezala kroge. Še bolj sem se namatrala, da sem jih enakomerno napolnila in lično zlepila (kar mi seveda sploh ni v celoti uspelo), potem pa skuhala v kropu in popekla na olivcu.

Skutno-špinačni pierogi s kislo smetano in drobnjakom

Resda niso zgledali tako lepo kot na receptu za navdih, a grem stavit, da so bili prav gotovo enako slastni.

Testo je navrglo kakšnih 25+ pierogov, ki sem jih (nekuhane) potisnila v skrinjo za težke čase. Ostalo mi je tudi še nekaj skutinega nadeva, ki pa sem se ga zvito znebila.

To so male radosti moje velike sobote. Pa vesele praznike!

Maxinavdih

Rada zavijem v Maxija, saj imajo kljub zasoljenim cenam še vedno najboljšo gurmansko izbiro (vsaj v centru mesta). Precejkrat se zato s košarico naokoli sprehajam zgolj zaradi občutka in kamuflaže, da imam dejansko namen zapraviti x odstotkov plače, se pa vsaj neobvezno iz prve roke podučim, kaj je novega v čudovitem svetu prehrambenih biserov. In najpogosteje pristanem pri policah, na kateri je močno znižano blago zaradi (baje) skorajšnjega poteka roka trajanja. 

Tokrat sem med kupovanjem nujnosti, kot so sojina omaka in reciklirani modelčki za mafine, naletela na recept o repičinem narastku s proseno kašo in pečenico. Služil mi je kot navdih za današnje kosilo, s tem da je na koncu v pekaču pristal ohrovtov nenarastek s kvinojo in tofujem. Variacije na temo, pač.

Recept je zahteval dušenje prosene kaše z repo in lovorjevim listom, jaz pa sem z razpoložljivimi sestavinami prišla do zaključka, da bo čisto v redu v kozici dušiti kvinojo s porom, ohrovtom in listi kafirjeve limete. V drugi posodi sem ustvarila bešamel, ki bi sicer moral biti iz putra, mleka in pečenice, pa sem znižala raven holesterola in na olivcu prepražila koruzno moko in tofu ter zalila s sojinim mlekom. Skuhano kvinojo sem butnila v bešamelno goščo, vse lepo posolila, popoprala in potresla s sveže zribanim muškatnim osreškom, vmes pa sem vmešala še kozjo skuto. Za jajce, ki zahteva ohlajeno maso, ni bilo časa (beri: lakota je huda stvar), tako da sem v pečico potisnila nenarastek.

Naraslo je le moje zadovoljstvo, ko sem si privoščila tole hrustljavo zapečenko.