Zadnji teden se, sezoni primerno, valjam v špargljih: divjih in gojenih, kupljenih in podarjenih, svežih ali skuhanih. Ta hitro miniljiva zelenjavica pride še kako v poštev za detox, ki sem ga včeraj prokleto potrebovala (jah, pozdraviti prvi maj na Rožniku je čisto dovolj samo enkrat letno), zato sem si skuhala kakšno galono špargljeve juhe. Kljub vsemu je je bilo preveč za naenkrat, zato sem detoxiranje prestavila še na danes (je bilo kar treba). Pod pretvezo, da je skrajni čas, da tudi onadva mislita na razstrupljanje telesa, sem krožnike z zeleno brozgo postavila tudi pred starša, ki sta domislico rade volje kupila.
Še bolj pa sta bila zagreta za žepke z zelenjavo, ki niso nič drugega kot takozvani potstickers - tortelini, ki se z občutkom prilepijo na dno ponve. Na recept sem naletela v zadnji številki Odprte kuhinje nedeljske kulinarične priloge tiskanega časnika, kjer sta dva vegana predstavila sila zanimive kuharske opcije brez živalskih izdelkov.
Ker je ravno nedelja, in ker sem imela v hladilniku spet polno nekih ostankov, je bila odločitev enostavna: danes delamo polnjene žepke s koprivami. Koprivami? Ja, koprivami. No, za nadev sem sicer zmešala čičeriko, por, svež ingver in peteršilj, so se pa zato žepki v ponvi cmarili skupaj s to bodečo zelenjavo. Da ne bi bilo preveč dolgočasno, sem nasekljala zraven še malo tofuja, et voila, nedeljsko kosilo (po kakšni tradiciji že?) je bilo na mizi. Še fotr, ki je zaprisežen mesojedec, ni mogel prehvaliti na krožniku ponujenih čarovnij.
In ker sem se bala, da bi morda vse skupaj izpadlo bolj klavrno, sem s seboj privlekla še rezervni plan: sladico. Tokrat proseni "puding" s kakavom in lešniki. Tudi ta je šel mojima roditeljema v slast (le da sem fotru zamolčala, da je prav tako iz vrste veganskih receptov, ker sem se zbala, da si sicer ne bi opomogel še do naslednjega tedna).
