V družbi treh dam

Meta. Ajda. Češnja.

Te tri dame potrebujem, pa je zajtrk popoln. No, če je zraven g. Pu Erh, pa sploh.

Sladkosti wwoofanja

Ko ne pulim plevela ali presajam koruze, kuham.

Na primer ajdovo kašo ...

... ali čokoladni fondue.

Vse sladkosti wwoofanja pa so na sporedu tule.

Nenaključni kič

Eden tistih kičastih začetkov:

Rada imam sobote. Sploh te pomladanske, ko je sonce ob 8h že močno visoko - in mu ne zamerim, da sili k meni skozi zaprte rolete. Pa potem sončni žarki še za zajtrk v zenplacu. Odprta balkonska vrata z izklopljenimi radiatorji. In plapolanje sveže opranega perila v vetru na terasi - ja, na terasi.

Poganjanje pedal do tržnice. Srečevanje poznanih obrazov na Čopovi. Kupovanje ljubezni polnih pridelkov od poznanih obrazov na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu, vmes seveda še na pokriti tržnici. Vrnem prazne kartone za jajca in vzamem nove. Degustiram kobilje mleko. Duham carjeviče in šele ob plačilu opazim, kako mi ga. Krošelj v vrečko zgužva še topaze in "tazadnje hruške". Kako mi v Sosedovi pekarni napol šenkajo čisti ajdov kruh, potem ko kupim že pol hlebca ajdovega z bučnimi semeni in enega z orehi.

Zapravim četrt ure za logistično zagato po imenu Kako spraviti vse nakupe v vedno premajhno kolesarsko košaro. In ko mi uspe, sledi oddahnjeno maširanje soncu naproti, v eni roki kolo, v drugi mobitel. Klic. Čaj. Sobotna priloga. Sumljivo prijazni natakarji in samoumevna zaobljuba, da še pridem.

In končno eno pravo pošteno doma narejeno kosilo. Tokrat: cvetačna juha z mladim kozjim sirom in rezinami ajdovega kruheka.

Not sem poturila še doma vzgojeno blitvo. Ki pa ima ekstremno hecno osebnost. Namreč, pozimi sem že povsem obupala nad njo, ker je bila absolutno nekooperativna: zalivala sem jo, šrpicala s koprivami proti invaziji žužkov, pa vse skupaj nič ... In ko sem dvignila roke, jo oddala v zimsko spanje na hodnik, spokala nahrbtnik za mesec dni v Azijo - je bila ob povratku vsa cvetoča in sijoča in razbohotena. In tako do danes, pa sem jo po mojem (glede na moje nezelene prste) zalila kakšne dvakrat. Da ne omenjam, da je zraven začel poganjati še pehtran.

Očitno je nekatere stvari bolje pustiti na miru. Ta juha ne spada v to kategorijo.

Zatem pride nedelja, prav tako oboževana. Legitimno zabušavanje in zidanje dvosobnih stanovanj v oblakih. In končno ena poštena spomladanska solata: radič, rukola, mladi kozji sir, orehi, limonin sok, olivno olje in - portulak. Kar sem slučajno kupila iz čiste radovednosti in navdušenosti nad hecnim imenom, se izkaže za eno od najbolj oh in sploh zelenjavic - če gre verjeti Wikipediji, imajo tile zeleni listki največ omega 3 maščobnih kislin sploh.

Povsem kičasto. Tudi zaključek.

B kot blitva, bučke in božanskost

Zvonko Černelič je totaln car. Ne le, da ima za moje kuharske potrebe daleč najboljšo in najpestrejšo ponudbo na ljubljanski ekotržnici, pač pa je v užitek tudi pokramljati z njim. O tem in onem v ekokmetijstvu, pa seveda o njegovih pridelkih - recimo o blitvi v mavričnih barvah. Po tem, ko sem maja vzdihovala nad njegovo rdečo blitvo, me je ta teden osrečil še z rumeno. Pure joy.

In da bi bila mera radosti še večja, sem na sosednjem štantu naletela na tele cukrčke:

A je lahko še kaj bolj fantastičnega od miniaturnih rumenih (!) cuketk? Morda, ampak res samo morda - recimo, če jih sparim z ajdo.

cuketke marjetke

Pa dober tek!

Poletna (m)oda

Yes. Summertime. Nam, lokalnosezoncem, se rola. Predvsem zaradi bučk.

Obožujem bučke, in če imaš prave veze in poznanstva mojega kova, potem se jih ne moreš rešiti, četudi bi hotel (pa si tega seveda ne želim, tako da keep 'em coming, baby). Če bi imela večjo kuhinjo, ergo večji hladilnik, večji pult, pečico, multipraktik in še kaj od kuharskih nujnosti, bi ustvarjala ohoholala iz teh zelenih čudovitosti. Tako pa ostajam pri ...

... svedrčkih z bučkami in koromačem ...

... ajdovi kaši z bučkami ter popečenimi pinjolami in nalistanimi mandlji ...

... in solati z bučkami in belim sirom (ja, res so na fotkah vedno isti krožniki in vedno isti pogrinjek in vedno isto nepospravljena jedilna miza).

Mogoče pa naslednje poletje pride do logističnih izboljšav ... le da ne bi bilo slučajno manj bučk.

Are we there yet?

Looking outa the window today when the ground was slowly, yet persistently getting snowed under, I was - alas, to no avail - wondering: is it Spring yet?

... *sigh* ...

I guess I won't be having fresh minestrone any time soon ...

Pesto buckwheatese

Nedelo Eden od slovenskih časnikov, ki izhaja ob nedeljah, nas je pred kratkim razveselil z instant gobjim pestom, dodanim kulinarični prilogi. Pesto se sicer ponavadi zliva po testeninah, in tudi navodila priloženega paketka velevajo v tej smeri, ampak gobe so pač odličen par z ajdovo kašo.


And there is no such thing as too much buckwheat kaša. 

Torej sem naredila kašo z omenjenim pestom in šampinjoni, ki so se mi še valjali po hladilniku, in ...

... kdo že rabi testenine? Bilo je izvrstno.