Ljubezen vmes

Meni se neke stvari očitno kar ljubijo. Kot so jagodne palačinke za fruštk.

Štos je v tem, da vse postorim usput: zmešam testo, si skuham kavo, zagrejem ponev, skuham čaj, spečem palačinke, preberem novice, pojem palačinke, odpišem na maile ...

Povod je bila spet sirotka, zato sem v posodo zmetala (o vseh količinah ne vem):
sirotko
2 jajci
vanilijevo aromo
sol
kozjo skuto
kamutovo moko (ki mi je ravno ostala) in črno moko
pecilni (bi še sodo, če bi jo imela)
strok zdrobljenega kardamoma
jagode

In to je to! Za ljubezen je vedno čas, čeprav si superbusy.

Slovenija ima jagode

Medtem ko je večina sinoči spremljala oddajo Slovenija ima talent, sem jaz odkrivala druge talente Slovenije: jagode.
Po navdihu recepta z My Diverse Kitchen in seveda razpoložljivosti sestavin je nastalo tole:

Ker jagod ni nikoli preveč, sem naredila kar dvojno maso. In sicer:

1. 

1 skodelica (224 g) kamutove moke

1 skodelica polnozrnate moke

2 žlički pecilnega 

1 žlička sode (ki je nisem imela, zato sem ta korak spustila - ups)

nekaj žlic čokolade v prahu

pol žličke soli

2.

100 g zmehčanega masla

100 g sladkorja

1 žlica vanilijeve arome

3.

pol skodelice sirotke

pol skodelice sojinega mleka

jagode po lastni presoji

Zmiksaš sestavine iz druge skupine, nato dodaš vailijevo aromo. Posebej zmešaš sestavine iz prve kategorije. Postopoma dodajaš masleni mešanici, izmenično s tekočo mešanico iz skupine 3. Da ne bi slučajno preveč stepli.

Nadevaš v pomaščen pekač in po njem potreseš nakockane jagode. Potreseš jih s sladkorjem in rukneš v pečico na 200 stopinj za pol urice. Priporočam, da pokrijete s kakšno alu-folijo, da se jagodi ne zažgejo.

Ohladiš in ... et volia! Dober tek.

Dobro jutro

Eno dobro jutro vsem. Recimo s takšnim jagodnim smoothiejem.

Sčarala sem:
- namočeno laneno seme in sezam
- sirotko
- skuto
- ingver
- banano
- in, jasno, jagode

Je*eš vreme, važno, da so jagode. <3

Krušna sirot(k)a

Če ne štejemo pospravljanja, arhiviranja, gospodinjenja, prekladanja kišt, navijanja ob prenosu formule ena in intenzivnega tračanja s prijateljico, je bila danes moja edina rekreacija sprehod do štiri minute oddaljene štacune. O tem ne-podvigu res ne gre zgubljati besed, je pa zato omembe vredna njegova posledica. V nenajboljšem sosedu sem namreč uzrla tole:

Sirotka! Prav žicala je, da jo poberem (in se za 20 minut postavim v vrsto, ##$#'$'&%$&'$'$#!!!!!) - in potem tuhtam, kaj hudiča naj z njo (podobno kot s koromačem ... ). Še dobro, da obstajajo družabna omrežja, kjer so odgovori na moje poizvedovanje kar leteli.

Kot že mnogokrat poprej, me je s svojim enostavnim in zato nič manj odličnim receptom pritegnil Napo - jasno, da si popestrim jutrišnji fruštek, bom spekla kruh! Napo je namreč predlagal, da sirotko pri tem postopku uporabim namesto vode (čeprav po mojem nasvet ni letel ravno na tale kruh, ampak okej ... ), in ker je eksperimentiranje the spice of life, se je alkimija začela. Zmetala sem skupaj:

- 250 g kamutove moke (posledica zgrešenega nakupa - ima pač povsem enako embalažo kot čičerikina moka!)

- 250 bio polnozrnate moke

- žličko soli

- dve žlički sode bikarbone
- ščepec kardamoma (za štos)

Mešanici sem postopoma dodaja sirotko in plastelinasto žogo zgnetla na pultu. Zatem sem si dovolila nekaj modifikacije (kot da vrste mok to že niso): zarinila sem v testo nekaj sezama in sončničnih semen. Nato sem gmoto vrgla v moj lepi keramični pekač (ker ga imam pač neizmerno rada, pa čeprav to meji na kiks) in pekla najprej na 190 stopinj, ko pa sem ugotovila, da je morda ventilacijska pečica prehuda, sem znižala na 180. In ugasnila po 45 minutah.

No ja, daleč od tistega Napotovega kruha, ki je skorajda za na lepotno razstavo, ali ...

Povsem odsvetujem obisk naše štacunce v nedeljo zvečer. Ampak močno priporočam tale sodin kruhek!

... okus velja!