Jutranja

Obožujem jutra. In seveda zajtrke. Zadnje čase še toliko bolj.

Kadar imam čas in razpoložljive sestavine (beri: ponavadi ostanke od kakšne pekovske vneme), sčaram kaj bolj baročnega, kot so ameriške palačinke, French toast aka pohane šnite, ipd ... Ampak tokrat, na običajen delovni dan, se na mizo prikrade nekaj običajnega: DM-jev musli, Sparovo sojino mleko, bio cimet & bio ingver, prešvercan kanadski javorjev sirup, Mercatorjeva banana in bio pomaranče s tržnice. Zraven se prileže kava najboljši sosedov (ne, ne Mercatorjeva!) in žarki vzhajajočega sonca, ki si vtirajo pot v mojih 30 kvadratov ...

Pa dobro jutro!

Zimska mavrica

Ker zunaj ni ravno zimska pravljica, ne vem, zakaj na mizi ne bi bila zimska mavrica.

Zadnje čase mi blazno dogaja dvoje: zimske solate in zimske juhe.

Yeah, watermark it is!

Moja pravila zimske solate so enaka kot za druge jedi: lokalno, sezonsko, ekološko. Če se le da, seveda. In v primeru tele odlične solate se še kako da. Zribam korenje, repo in rdečo peso (jep, oba troje se lahko pomlaska tudi surove!), včasih - kot v ilustrativnem primeru - dodam bob ali čičeriko, zalijem pa z olivcem, balzamcem, morda zenfom s celimi semeni, žafranom, poprom, kardamomom, ingverjem ... you name it. Možnosti je nešteto, meja je samo dobra volja in domišljija.

In potem so tu juhice. O sestavinah sem že razpredala (večinoma so vedno iste v tem času), lahko pa pohvalim še kruh. Turinek na ekotržnici ga tako ali tako zmaga s svojo ponudbo hlebcev, hudič je le v tem, da če se ne zmigam dovolj zgodaj, mi bolj zagrizeni sobotni kupci že vsega pokradejo. Zadnjič se je po čudežu zgodilo, da so imeli še ravno eno štruco tik pred zaprtjem štacune, tako da sem odromala domov s kruhom iz tritikale. Bil je standardno odličen in kot nalašč za k tejle mavrični čorbici ...

Naprej v novo leto

Srečno, veselo, zdravo in gurmansko perverzno 2001!

Za začetek en detox v obliki mineštre. Ne da bi ga potrebovala, ampak sede pa. In tokrat celo z receptom, ker tudi sama ne bi rada pozabila, kako mi je uspelo sčarati kaj tako okusnega. Skrivnost? Leftovers.

Sretna nova ... z mineštro.

Torej:

Na gheeju (ali pač putru ali olivcu) spražiš naselkjano šalotko, zeleno, kolerabo in ingver. Vržeš not (iz Indije prešvercano) kumino. Zaliješ z vodo, soliš, popraš, potreseš s kurkumo, not pa zabrišeš še korenje in sladki krompir. Ko zavre, streseš not rdečo lečo. Kuhaš kakšne četrt urice, da se leča skuha, nato spasiraš. Dodaš še testenine (jaz sem uporabila jajčaste svedrčke), svež peteršilj in timijan ter skuhaš na zob. Et voila!

Tis the season ...

... to be merry!

Pred nami je druga etapa praznikov in treba je poskrbeti za ustrezno kondicijo ali pa vsaj za zadostno zalogo za dostojno slovo od mahajočega leta. Denimo z: biscotti!

Zadeva je resna, kajti če ne prej, v teh dneh ugotovimo, koliko prijateljev in sorodnikov prav za prav imamo. Preveč. In biscotti so ena taka fajn zadeva, ker so blazno učinkoviti: par prijemov se odrazi v mnogo izdelkih.

Prvi korak je štruca, v katero lahko zamešamo vse po mili volji. Jaz sem se tokrat odločila za kombinacije fig in orehov, čokolade in mandljev ter raznoraznih adventnih začimbic. Če bi le imela še pistacije, brusnice, več čokolade ...

Nato sledi samo še peka, hlajenje, šniclanje in ponovna zapeka, et voila, božično-novoletno darilo za kratkočasenje ob kavi je nared. Če se komu da in ima čas (meni primanjkuje obojega), jih lahko po mili volji pomaka v raznorazne čokoladno-cukraste oblive ... Moji prejemniki bodo pač morali biti zadovoljni z malim.

Rada imam zimo, ker ...

... takrat posije čisto posebno sonce.

Por, ingver, kolerabica, zelena, korenje, jajcni svedrcki in cel kup zacimbic me lepo pogrejejo ...

Back to basics

Večmesečno blogovsko stradanje ima samo en vzrok ... fizična odsotnost izza kuhinjskega pulta. In izjemno povečana prisotnost za jedilno mizo (oz. pred uličnimi štanti na plastičnih stolčkih) ...
Ampak pustimo to. Zdaj smo nazaj in gremo naprej.

Za začetek ena taka obično zimska: bučna juha s trakci kozjega sira. OK, priznam, ingverja je bilo za ščepec preveč (celo zame), ampak na splošno gledano mi je šlo po tako obilni kuharski abstinenci kar super.

Glavna jed ni bila ravno za miss kosila, sem se pa zato toliko bolj izprsila pri sladici: španska natilla a la Hofer - in a la jst: ker se hudič ni hotel zgostiti, sem pač pridala malo agar agarja. Na koncu je izpadlo, kot da gre za tapiokin puding (očitno so se zrnca zgolj napihnila in ne raztopila), ampak okus je bil pa odličen. That's what he said.

Nadgradnja

Ali pa kaj takega?

Stročji fižol dveh dimenzij, por, kodrolistni ohrovt (aka kale po angleško), koruzica, špric soli, kajenca, koriandra, kurkume, soli, kumine, homemade mešanice korenja, zelene in česna, povrh pa zabrišeno še lečo - et voila! Čez 20 minut že diši.

Čili za chilly vreme

V takem dnevu se prileže en takle zelenjavni čili ... No ja, izostreno oko bo zlahka opazilo, da je (tudi tokrat, da da) pri izvedbi ponujenega recepta prišlo do precejšnjih modifikacij, ampak za moje pojme je to še vedno čili. Sploh v takem chilly vremenu.

Pecivo zate

Edini nedeljski časnik Nedelo vam zadnji dan v tednu lepša že 15 let. Za praznovanje jubileja pa so se na uredništvu Odprte kuhinje odločili, da imamo namesto velikih besed raje majhna dejanja: z akcijo Pecivo zate bomo za materinske domove, varne hiše, zatočišča, krizne centre in podobne ustanove napekli prazničnega peciva. Do konca oktobra bomo obdarili čim več organizacij, ob izteku akcije pa bomo našim zvestim naročnikom podarili knjižico vseh receptov. K sodelovanju pa ste vabljeni tudi vi, dragi bralci in ostali simpatizerji Odprte kuhinje!

Prvo pecivo smo podarili že to sredo, in sicer se je s štirimi škatlami piškotov posladkalo devet mam z otroki Materinskega doma Ljubljana - tudi z mojim skromnim prispevkom: krhkimi piškoti iz jabolk in korenčka. Zakaj? Ker za srečo, sploh dišečo, ne potrebujemo eksotičnih sestavin in zapletenih postopkov, pač pa tisto, kar nam narava trenutno sama ponuja: korenje in jabolka. Tile krhki piškotki zato niso zapleteni ne po vsebini ne po pripravi, težko pa se jim bo upreti …

Kot rečeno, pa lahko k razveseljevanju prispevate tudi vi. Kdor želi, lahko pripravi škatlo (ali več) domačega peciva, priloži recept, po možnosti še fotografijo, nekaj misli o razlogih za izbiro prav tega peciva ter po želji še spodbudne besede za obdarovance. Peciva bomo prejemnikom sproti dostavljali, sprejemamo pa jih na sedežu uredništva na Dunajski 5 v Ljubljani. Z neljubljanskimi bralci se bomo dogovorili individualno, sicer pa naj bo naša akcija le povod, da ne tako zelo srečne v vaši okolici obdarite kar sami – žal je naslovnikov vse preveč.

Več informacij na elektronskem naslovu ok@delo.si.

Rahlo zavajujoče

No ja. Naslov recepta je rahlo zavajujoč - summer squash omelette - saj pogled skozi okno (še bolj pa laufanje po opravkih v mestu) kriči, da je poletje mimo. Pa tudi sestavine sem povsem priredila razpoložljivemu: namesto omlet sem vzela kar že narejene tortilje, jogurta tudi ni, sir je kozji ....

No ja, ampak kosilo je pa vseeno bilo. In to nadvse odlično.