Nostalgija po Kanadi me daje že od nekdaj. Zato je bil skrajni čas, da doma pobrskam po tistem receptu, ki me je že takoj prepričal, da sem na pravem mestu ob pravem trenutku ...
Gre za solato (?) iz pšenice. In to čisto posebno, tako, ki ... do onemoglosti zakurbla mehanizem brbončic, ker se ji enostavno ne da upreti ... zato ne priporočam, da jo ustvarjate po že tako ali tako izdatnem zajtrku!
Čista poezija pšenice, brusnic, suhih marelic, pinjol, pomaranče, medu in soli. Za zajtrk z jogurtom, kot priloga k mesu, kot prigrizek kar tako ... Nikoli dovolj.
Ah! <3
No comments:
Post a Comment