Zeleno-rdeč kruh

Moja soseda najbrž ni pričakovala, da se bo ob povratku z dopusta vrnila - na Japonsko.

"Oooo, živjoooo, dobrodošla nazaaaaj, a boš tole ravnokar spečeno bombico z zelenim čajem in rdečim fižolčkom?" sem ji zažvrgolela včeraj zjutraj.

Hm. Talking about a rude awakening.

Matcha - red bean buns

Zame je bilo to jutro fenomenalno, ker sem si res že dolgo želela speči tele kruhke. Rdeč mung fižol se mi že sto let valja po omari, matcha prav tako, in kaj lepšega kot odkriti en takle recept o žemljicah z obema sestavinama?

Najbolj me je premamil del recepta, kjer omenja metodo tangzhong - kaj hudiča bi to lahko bilo? Vsekakor je bilo vredno, da raziščem, ker je pripravek obljubljal neslutene razsežnosti kruhaste mehkobe.

Tangzhong

Ugotovila sem, da je takozvani tangzhong nič drugega kot pokuhana moka, nekakšno predstanje bešamela (na nek način). Dobra fora, če je to ključni korak do nebeškega kruhastega testa.

Pripravila sem ga že večer prej, ker se mora menda čez noč shladiti v hladilniku. Dobro, sem si rekla, naj bo, ostalo bo šlo hitreje. Khm. Wrong. Prav za prav so mi tile kruhki vzeli precej časa - relativno: vsega skupaj je bolj malo dela, a kaj ko so med posameznimi koraki takšne pavze!

Začne se torej takole (prirejen recept z bloga Christine's Recipes: Japanese Green Tea Bread with Red Bean Fillings):

V 1 skodelici vode zmešaš 1/3 skodelice moke in kuhaš do 65 stopinj Celzija (oz. za brezveznike brez termometra, kot sem jaz, ko se začno delati linije). Odstaviš, ohladiš - to je tangzhong.

Nato se spraviš h kruhu. Zmešaš:

300 g gramov moke

50 g polnozrnate moke

55 g sladkorja v prahu

5 g soli

5-6 gramov instant kvasa

in 2 žlički matche (če ne pozabiš tako kot jaz in jo dodaš pač kasneje)

Posebej zmešaš:

1 jajce

125 ml mleka

120 g tangzhonga

in mešanico zliješ v jamico, ki jo skošlješ v mešanici prvih sestavin. Vse skupaj zgneteš v testo in se poskušaš ne sekirati, ker se ti vse lima po prstih (v tem primeru priporočam kakšno mašino za kruh ... ). Ko dobiš primerno teksturo, dodaš 30 g skockanega masla in gneteš dalje, kar še nekaj časa. Nato postaviš nekam na toplo za kakšno urico, da vzhaja.

Testo nato razdeliš na 12 kupčkov in jih ponovno pustiš vzhajati kakšne četrt ure. Spet jih razpotegneš, razvaljaš in napolniš s pasto iz rdečih fižolčkov. Ker je konzervirane jaz pri nas še nisem zasledila, sem jo naredila sama - kar je totalno na easy: zmiksaš skuhan fižol in sladkor in malo vode po potrebi. In je.

Tako dobljene žepke pustiš ponovno vzhajati za kakšno urico. Če seveda nisi tik pred spanjem, tako kot sem bila jaz. Zato sem pač posegla po kompromisu: postavila sem jih vzhajati v hladilnik čez noč.

Zjutraj je bila scena solidna in lepo so se mi spekli pri 160 stopinjah 35 minut.

Soseda se mi sicer še ni javila, ali je zadeva užitna, ampak ... recite, kar hočete, meni je to ena izmed najbolj božanskih zadev na svetu.